V času, ko se je znamka Opel povezala s koncernom PSA, sva preizkusila že kar nekaj skupnih projektov in tudi novi Vivaro spada v to skupino. Že na prvi pogled opazimo, da si deli določene linije z ostalimi iz tega razreda, kar pri dostavnikih res ni težko. Imajo to nehvaležno vlogo praktične “škatle”. Priznam pa, da jim je pri novem Vivaru kar dobro uspelo.
V primerjavi s prejšnjim ima precej bolj mehke linije in na hitro deluje celo manjši, čeprav vsi vemo, da se dimenzijsko ni kaj dosti spremenilo. Kako zanimiva je naša percepcija, ko že manjša sprememba linije vpliva na občutek o velikosti in prostornosti. Prav zaradi vseh linij in oblikovnih sprememb bi lahko rekel, da Vivaro res ni več Oplov in najbrž nisem prav dosti zgrešil.
Na zadnjem delu ima nove manjše luči v primerjavi s prejšnjimi podolgovatimi. Največji delež spremembe je doletel sprednji del, kjer najdemo mehko linijo žarometov, kromirane detajle v maski in dislocirane led dnevne žaromete na spodnjem delu maske. Ravno tukaj bi si želel malce več Oplove DNA, kjer bi lahko obdržali led linijo dnevnih luči v obliki strele.
Spremenila se je tudi njegova notranjost, kjer centralni del armaturne plošče malce spominja na družinski model Combo. Multimedijski vmesnik zagotovo pobere največ pozornosti, ker omogoča tudi povezljivost in “preslikavo” z Apple in Android pametnimi telefoni. Izjemno uporabna lastnost, če v prvotnem planu ne dokupiš navigacije in tako uporabiš druge aplikacije, ki to omogočajo. Ponaša se tudi z velikim številom odlagalnih površin tako za plastenke, kave kot tudi druge malce večje predmete. Pogrešal sem le kakšen priključek za USB več. Se pozna, da gre za bolj delavsko naravnano različico.
Vivaro je na voljo v treh dolžinah in celo štirih različicah. Prvi je lahko furgon, ki je izključno dostavnik ali pa furgon z dvojno kabino, ki poleg tovornega prostora omogoča tudi prevoz do šestih oseb. Naslednja tretja različica je kombi, ki je namenjen prevozu devetih potnikov in kot zadnji še Vivaro platforma s kabino. Tale črna mafijska pojava je bil furgon z dvojno kabino in najdaljšo dolžino. Je pravi križanec za družine in manjša podjetja. Med tednom lahko brez težav prevažate pakete ali palete, za vikend pa se prelevi v družinskega popotnika z ogromno prostora.
Kljub temu, da sedeži na prvi pogled izgledajo malce štorasti, so res udobni. Po 400 prevoženih kilometrih z enim samim postankom za kavo na koncu poti nisem bil prav nič utrujen. Omogočajo res pravilno držo telesa, kar bi moralo biti pomembno vsem, ne samo poklicnim voznikom. Dodaten plus si Vivaro zagotovi z velikimi stranskimi ogledali, ki omogočajo enostavno manevriranje na še tako ozkih mestih. Za povrh vsega je imel tudi zadnje parkirne senzorje, ki so vse to le še olajšali.
Malce graje si Vivaro zasluži pri izbiri materialov. Armaturna plošča in vse ostalo je res preveč plastično, sploh za 21. stoletje. Mogoče zahtevam preveč od dostavnika, sicer pa verjamem, da bo vse to bolje pri Zafiri Life, ki je oblikovno zelooo podobna novemu Vivaru. Ta še vedno ostaja bolj groba različica, kot njegov predhodnik.
Pohvale si zagotovo zasluži pogonski dizelski agregat s prostornino dveh litrov. S 150 konjskimi močmi poskrbi za užitek pri pospeševanju in porabo 7,5 litrov na 100 kilometrov. To so za polno “obremenjen” kombi zavidljive številke. Šestopenjski menjalnik odlično opravi svoje delo, na voljo pa je tudi 8-stopenjski avtomatski menjalnik in celo štirikolesni pogon podjetja Dangel.
Seveda je pri Vivaru na voljo še malo morje druge dodatne opreme od sistema kamer okrog vozila, projekcijski zaslon in tudi druge bolj tovorne posladke. Verjamem, da bi si lahko marsikdo kar dobro opremil svojega Vivaro. Konec koncev ga lahko tudi sami predelate v bolj počitniško oziroma popotniško verzijo.
Z novim Vivarom sem le potrdil, da se lahko zabavate tudi z dostavnim vozilom. Kljub njegovi velikosti je vožnja enostavna in spočita, kar včasih res težko rečem za kakšnega nabritega športnika. Seveda ima vsak svoje adute.
Besedilo in fotografije: Primož Makuc