Ko je Opel prvič predstavil novo Astro z interno oznako K, smo vsi vedeli, da se ne šalijo. Leta 2016 je bila tudi zasluženo Slovenski avto leta, vendar je od takrat preteklo že kar nekaj časa. V lanskem letu so se lotili dela in malenkostno le dodelali Astro. V preteklosti sva vozila že prav vse izvedenke od bencinske, dizelske, kombilimuzinske, karavanske do tiste z najboljšo in povsem osnovno opremo. Kaj so torej izboljšali?
Spremenili so namreč tisto, kar je najbolj potrebno in tudi ohranili tisti pravi dragulj, ki so ga 4 leta nazaj premierno predstavili z Astro. Edina opazna sprememba je zgolj na sprednjem delu, kjer so spremenili linijo krom letvice pri svojem logotipu in predel pri meglenkah, kamor so dodali malce kroma.
Najbolj naju veseli, da so ohranili eno najboljših Oplovih tehnologij, to so matrični žarometi. Še vedno stojiva za trditvijo, da so to najboljši žarometi v svojem razredu. Njihovo delovanje je res vrhunsko in če že kupujete Astro, je to obvezna izbira. Matrični žarometi namreč sami upravljajo s snopom svetlobe tako, da po sektorjih zapira tiste diode, ki motijo nasproti vozečega voznika, ostali del cestišča pa pri tem ostane razsvetljen. In povsem ista igra svetlobe se odvija, ko vozilo vozi pred vami.
Največji delež sprememb pa je viden v notranjosti, vendar spet ne pri oblikah in materialih, temveč na tehnološkem področju. Astra je pridobila opcijo digitalnega osrednjega zaslona, ki res lepo soupada z ostalimi elementi. Enak digitalni sistem je tudi v precej večji Insignii. Različne nastavitve pogledov so lepo zasnovane in to je Astra res potrebovala. Drugačen je tudi multimedijski zaslon, ki ga prav tako najdemo v osveženi Insignii iz lanskega leta. Ta je še bolj odziven in pregleden. Škoda, ker niso tega sistema uporabili tudi pri novi Corsi ali ostalih modelih, ki so delo skupnega koncerna.
Prenovljena je tudi motorna paleta, kjer največ pozornosti zagotovo pritegne 1.2 litrski trivaljnik, ki je na voljo z 110, 130 ali 145 KM. Testno poganja 130 konjskih moči in prav lepo jo je bilo primerjati s Corso, čeprav je bila slednja opremljena z avtomatskim menjalnikom. Oba se strinjava, da je trivaljnik bolj pisan na kožo Corsi, ki je manjša in seveda tudi lažja. Vseeno pa se je dobro obnesel tudi pri Astri, le malce navajanja je potrebno. Pred tem sva bila bolj navajena na zlata vredne 1.4 litrske turbo-bencinske motorje. Trivaljnik je bolj odziven v malce višjih obratih in takrat Astra postane res bolj živahna.
Z Andražem sva že opustila sanje, da nas bo Opel presenetil s kakšno bolj začinjeno verzijo Astre. Sva se sprijaznila z usodo in raje pogledujeva v elektrifikacijo in hibridizacijo. Najbrž lahko kaj od tega pričakujemo tudi pri tem modelu. Tudi ta svet je lahko zabaven na svoj način. Za vse tiste, ki pa še vedno zagovarjate bencinski motor, si oglejte to posebno Astro, ki sva jo imela na testu davnega 2016 – > imela je 200 KM
Besedilo: Primož Makuc
Fotografije: Andraž Martinšek
