0B4A6508

Ford Ranger Stormtrak in Wolftrak

Z Andražem nisva nikoli skrivala navdušenja nad poltovornjaki, še posebej ne nad Rangerjem, ki je še vedno najbolje prodajani pickup v Evropi. Preizkusila sva že njegovi izvedenki Wildtrak in Raptor, zdaj pa je Ford pripravil še dve posebni izdaji tega priljubljenega »poltovornjaka«. Kot zanimivost bi dodal še to, da je Ford za ta dva modela snemal reklame pri nas v Sloveniji. Lepotam naše male dežele se je res težko upreti.

0B4A6512

Ne bom pozabil dneva, ko sva se slabo leto nazaj odpravila proti Nanosu in na poti po ovinkasti cesti naletela na konvoj snemalne ekipe. Takrat še v pokriti prikolici z varnostnim avtomobilom spredaj in zadaj, danes pa v najinih rokah. Ford Ranger Stormtrak je bil takrat razlog, da sva morala zapustiti pobočje Nanosa in si poiskati drugo lokacijo snemanja. Sva se pa ob tej priložnosti prav z njim vrnila na »kraj zločina«.

0B4A6522

Prav nič nenavadno ni, da se za pobočje Nanosa odloča vedno več snemalnih ekip, tako iz tujine kot tudi iz Slovenije. Ponuja različne možnosti za športne aktivnosti, hkrati pa je enostavno dostopen z avtomobilom in je tako popolna ideja za kakšen nedeljski izlet. Ponuja krasne razglede na Vipavsko dolino, ob lepem dnevu pa se vidi vse do Tržaškega zaliva.

0B4A6521

V centru burje sta bila tokrat Ranger Stormtrak in Wolftrak. Dva modela Rangerja, ki sta nadgradnji že znanih izvedenk – XLT in Wildtrak. Vsaka je posebna na svoj način in tako privabi povsem različne skupine kupcev. To nikakor ne pomeni, da ostalih izvedenk ni moč dobiti, Ford je tako le razširil svojo ponudbo.

0B4A6537

Stormtraka boste najlažje prepoznali po njegovi posebni rdeči barvi ter črni sprednji maski z rdečimi elementi, ki malce spominja na tisto pri Mustangu GT. Da je barvna kombinacija res v stilu so v črni barvi tudi ohišja vzvratnih ogledal, kljuke, posebna 18 palčna platišča in zadnji odbijač. Če gre pri temu le za šminko pa so poskrbeli za neverjetno praktičnost pri tovornem prostoru. Tam je električni pomični rolo, ki ga lahko upravljate s pritiskom na gumb pri vozniku ali zadaj na levi stranici tovornega prostora.

0B4A6539

Čeprav je Stormtrak nadgradnja Wildtraka, imata oba povsem enake varnostne in multimedijske sisteme. Na račun udobja nimam prav nobene slabe besede, saj je za voznika, sovoznika in zadnje potnike res dobro poskrbljeno. Že preverjeni SYNC3 omogoča enostavno povezljivost s sistemoma Android Auto in Apple Car Play. Gretje sedežev je kot naročeno za hladne zimske dni, še posebej ko burja na Nanosu pokaže svojo pravo barvo. Pogrešala sva le ogrevan volanski obroč, na katerega sva se pri Fordih že res navadila. Se pa lahko pohvali s čudovito izbranimi materiali sedežev. Ti so v kombinaciji usnja in alkantare z rdečimi šivi, ki lepo dopolnijo njegovo notranjost s temnim  stropom.

0B4A6541

Pri Wolftraku je zgodba malce drugačna. Gre za nadgradnjo paketa XLT, ki je sicer pozicioniran dva razreda nižje od Wildtraka. Že pri zunanjih elementih lahko opazimo, da gre za bolj robustno verzijo Rangerja. Vsi elementi, ki so bili pri Stormtraku v črni barvi, so pri Wolftraku matirani. Na stranicah tovornega prostora ima tudi dolg cevni okvir, ki ga naredi drugačnega. Unikatna platišča so za en palec manjša kot pri bolj civilizirani različici Stormtrak. Tudi zadnjega roloja nima, tovorni prostor pa ima namesto obloge »spray in« zaščito.

0B4A6540

V notranjosti so materiali malce bolj zadržani in se mu vidi, da je mogoče naravnan bolj delovno. Armaturna plošča in sedeži niso usnjeni ampak iz blaga, ni pa prikrajšan na področju udobja in multimedije. Voznik in sovoznik se bosta prav tako lahko razvajala z gretjem sedežev.

0B4A6533

Obe izvedenki Rangerja zasijeta na področju vožnje in premagovanju ovir, ki jih avtomobili na prednji in zadnji pogon enostavno ne zmorejo. Ravno zaradi tega, nama vedno zasijejo oči, ko zaslišiva, da naju čaka kakšen test Rangerja. Domišljija nama ponori in idej enostavno ne zmanjka. Kljub temu, da posebnih voznih profilov nima, lahko rečem, da je v »osnovnem« gnan na zadnji par koles, stikalo pa omogoča tudi preklo na štirikolesni pogon v nizkem ali visokem prestavnem razmerju. Oba sta opremljena z elektronskim zaklepom zadnjega diferenciala in sistemom za nadzor spusta (HDC). Premagovanje strmih makadamskih, blatnih ali zasneženih klancev je tako mala mal’ca.

0B4A6534

Poganja ju 2-litrski dizelski EcoBlue motor, ki je pri Wolftraku malenkostno šibkejši in sicer s 170 KM, Stormtrak, pa če smo povsem natančni z 213 konjskimi močmi. Oba testna primerka sta bila opremljena z 10-stopenjskim avtomatskim menjalnikom, medtem ko lahko Wolftraka dobite tudi s 6-stopenjskim ročnim. Menim, da je avtomatski menjalnik najboljša izbira, saj svojo nalogo opravi res dobro. Prav pri nobenem od njiju se ne čuti kakšne podhranjenosti in sta primerna za izzive številnih podjetnikov ali družin. Pohvalita se lahko z udobno in pregledno vožnjo. Visok sedalni položaj je res izjemna prednost takega tipa avtomobila, no ja »poltovornjaka«.

0B4A6510

Če bi se že moral odločiti za enega, bi potem sam najbrž izbral Wolftraka, ker že na prvi pogled deluje bolj robustno in avanturistično. Čeprav je po zmogljivostih Stormtrak povsem enak vseeno deluje malce bolj meščansko in našminkano. Zaradi same velikosti je potrebno nekaj navajanja, je pa tudi res, da se na bolj ozkih cestah raje umakne tisti, ki ti pride nasproti. Velikost je na trenutke res zastrašujoča.

 

Besedilo: Primož Makuc

Fotografije: Andraž Martinšek

DSC_1940

VW T-Roc R

Vsake toliko časa za naju pripravijo presenečenje in tega so pripravili pri novogoriškem A.B.C. AVTO CENTER. Mnogim precej nepoznan model s posebno oznako R. Sicer priznam, da bi ga res težko poznali, ker jih v Sloveniji lahko preštejemo na prste ene roke. Najbrž bo eksotika kar prava beseda za najbolj začinjenega T-Roca z oznako R.

DSC_1984-Edit

Če nisi prav pozoren, bi sprva rekli, da gre za R-Line različico, vseeno pa so določeni detajli, ki ga naredijo povsem samostojnega. Na sprednjem delu ima drugačno obliko LED dnevnih luči in takih nima noben drug paket opreme. V njih se seveda skriva tudi smernik. Opazimo tudi ogromno mrežo za zajem zraka in aktivne zračne odprtine, ki še dodatno poskrbijo za hlajenje oz. pretok zraka.

DSC_1942

Pri bočnem sprehodu v oči zabodejo posebna 19 palčna platišča Praetoria, boljši in večji R zavorni sistem ter osupljiva barvna kombinacija. Vse to je pri taki različici VW že skoraj obvezno, vsaka drugačna kombinacija bi bila enostavno zgrešena. Z dinamično prilagodljivim (DCC) podvozjem je vozilo nižje še za 10 mm.

DSC_1944

Po najinem mnenju pa se bistvena razlika opazi na zadnjem delu. Ok, saj odbijač je načeloma zelo podoben ostalim, vendar z glavno razliko – štirimi zaključki izpušne cevi. In vsi so pravi! Imajo tudi lopute, kar pomeni, da se pri izbiri voznega profila Race le te odprejo in poskrbijo za nepozaben zvok. Korak, ali bolje rečeno skok višje je le še Performance izpušni sistem, ki se skriva pod Akrapovičevim logotipom. Tega vam ob doplačilu vgradijo že v tovarni.

DSC_1964

Voznika in sovoznika objamejo športni sedeži v trojni kombinaciji materialov. Da gre za bolj posebno izvedbo, vam jasno pove R logotip v vzglavnikih in na volanskem obroču. Opazimo lahko stičišče digitalne in analogne tehnologije. Glavni voznikov »sistem« je seveda digitalni z različnimi možnostmi prikaza. Vseeno sva pogrešala še kakšen bolj športni prikaz. Multimedijski sistem na centralnem delu armaturne plošče se bohoti z velikim zaslonom na dotik, ki ima res dobro odzivnost.

DSC_1968

Malce nižje se nahajajo gumbi za nastavitev avtomatske klimatske naprave in še bolj južno od DSG menjalne ročice, vrtljiv gumb za nastavitev voznih profilov. Kot se za SUV-ja spodobi, ne gre le za preklop med normalnim in športnim načinom vožnje, temveč se lahko izbira tudi glede na vozno podlago. Res mi je všeč ta ideja izbire oz. preklopa voznih profilov, ker vse izgleda precej bolj mehansko kot pa sam preklop na ekranu.

DSC_1973

Na splošno bi pri najvišjem paketu opreme pričakoval še malenkost boljšo izbiro vseh materialov. Če pri tem malce zamižimo, je sicer celoten paket res mamljiv. Ker gre za res športni tip vozila, ima tudi temno oblazinjenje stropa. Če ste klavstrofobični, potem to najbrž ni za vas, meni osebno pa se temnejši strop res dopade.

DSC_1972

Bistvo sicer ni v zunanjosti ali notranjosti, temveč pri izbiri pogonskega agregata. T-Roc R poganja dvolitrski bencinski TSI motor, ki premore okroglih 300 KM. Ne, to ni pomota. Gre za enega boljših VW agregatov, ki se je vsa ta leta le še izpopolnjeval in priznam, da me vedno znova preseneča koliko moči lahko iztisnejo iz njihovih »ta močnih« TSI motorjev.

DSC_1971

Za povrh vsega se moč prenese na vsa štiri kolesa (4motion), kar naredi vožnjo še bolj zabavno in posledično tudi varno. Vso to surovo silo se na cesto prenese preko 7-stopenjskega DSG menjalnika, ki je res natančen. Za bolj športen občutek so tukaj še prestavni uhlji ob volanskem obroču, ki omogočajo prestavljanje po lastni izbiri. T-Roc R se pri vožnji skozi ovinke ne nagiba tako kot običajni modeli in res zagotavlja pravo dinamično vožnjo.

DSC_1949

Ko je bil prvi »boom« z nadpovprečno močnimi SUV-ji sem bil malce skeptičen glede vsega tega. Priznam, še vedno sem, ampak užitek in zabava, ki ti ga ponudi, pa je prav tako nekaj posebnega. Udoben sedalni položaj in zabavna dinamična vožnja skozi ovinke, to so pač želje vsakega fotra.

Besedilo: Primož Makuc

Fotografije: Andraž Martinšek

DSC_1921

Ford Kuga ST-Line X

Najbolj hvaležen razvoj pri vseh Fordovih modelih je zagotovo doživela prav Kuga. Tokrat sva pod drobnogled dobila že tretjo generacijo Kuge, ki ima že precej svojevrstne poteze in s svojimi predhodnicami nima veliko skupnega. S povsem svežo podobo je pritegnila številne poglede in brez težav lahko rečem, da je očarala tudi naju.

DSC_1911

Nova Kuga si platformo deli s Focusom in če malce bolje pogledamo, imata tudi kar nekaj podobnih linij. To pa sploh ni nič narobe, ker je tudi on pri nama pustil odličen vtis. Z novo Kugo in katerimkoli paketom opreme res težko zgrešiš. Vsak je poseben na svoj način, ampak ST-Line (v našem primeru celo ST-Line X) je še vedno tisti, ki te zadane v sredino čustev. Malce bolj športne linije vedno popestrijo zunanjost avtomobila.

DSC_1913

Največji del sprednje površine zavzema velika mreža za zajem zraka v obliki satovja s sijaj črno obrobo. V enakem barvnem odtenku je tudi plastika okrog meglenke, ki so že v LED tehniki. Prav taki so tudi žarometi, ki imajo funkcijo dinamičnega prilagajanja in svetijo skladno z ovinkom. To je ena tistih funkcij, ki jo pogrešamo tudi pri nekaterih drugih znamkah.

DSC_1915

Pri ST-Line paketu so vse letvice in obrobe v barvi vozila in ne v temeljni barvi, kot je (nenapisan) standard za SUV razred vozil. Tudi na zadnjem delu je doživela konkretno spremembo. Linija zadnjih luči spominja na Focusa, napis Kuga se je premaknil na sredino prtljažnih vrat in ohranili so pravi zaključek izpušnih cevi, ki je v skladu z obliko zadnjega »difuzorja«.

DSC_1920

Nad zunanjo podobo nove Kuge sva res navdušena in enako mnenje imava tudi za notranjost. Oči kar zasijejo ob pogledu na nove digitalne števce, ki se ob spremembi voznih profilov tudi barvno spremenijo. Multimedijska enota za zaslonom na dotik ni več v sami armaturni plošči,  ampak se ta nahaja nad njo. Navidezno deluje kot neka samostojna enota in tudi ta pod okriljem sistema SYNC3.

DSC_1931

Tudi Kuga ni neznanka pred tehnološkim napredkom in se ponaša z vsemi naprednimi tehnologijami od radarskega tempomata, nadzora mrtvega koda do kamere na sprednjem in seveda zadnjem delu vozila. Pohvale si zasluži tudi pri praktičnosti in udobju. Že dolgo časa nisva vozila tako uglajenega športnega »terenca«. Visok in udoben sedalni položaj res omogoča spočito vožnjo in odličen pregled na cestišče.

DSC_1932

Ogromno prostora je tudi na zadnjih (pomičnih) sedežih. Lahko se jih pomakne kar 15 cm proti sprednjih sedežem in tako še pridobite na prostoru v prtljažniku. No, če pa še to ni dovolj, jih enostavno podrete, da pridobite na samem volumnu. Prtljažna vrata se odpirajo elektronsko in z »brco« noge pod zadnjim odbijačem. Res praktična zadeva, ko imate polne roke ostalih »drobnarij«.

DSC_1926

Pravi dragulj pa je zamaskiran v pogonskem agregatu. V Kugi tretje generacije se nahaja povsem novi blagi hibridno-dizelski EcoBlue motor. Z močjo 110 kW premore 150 konjskih moči, dodatno pa uporablja še manjši elektromotor z 48-voltno baterijo, zagotavlja varčnejše delovanje tega motorja. Preverjeno! Blagi hibridni pogon sicer ne omogoča vožnje izključno na elektriko, ampak običajnemu pogonskemu agregatu pomaga z dodatno močjo, ko jo ta potrebuje. Vozila ne rabite polniti, ker se ta manjši baterijski paket polni kar med vožnjo.

DSC_1928

Je pa tudi res, da je po novem na voljo tudi navadni (FHEV) in priključni (PHEV) hibrid z 2.5 litrskim bencinskim motorjem. Vsekakor pa z izbiro mHEV (blagi hibrid z dizelskim motorjem) različice res ne morete zgrešiti. Doživela sva neverjetno presenečenje pri porabi, ki je pri nama v najslabšem primeru znašala okroglih 5 litrov/ 100km. Ja, prav ste prebrali, pri izven mestnih relacijah je bila ta celo pod 5 litri! Kaj takega pri SUV obliki res nisva pričakovala.

DSC_1918

Res je neverjetno, kako se jo lahko vozi v nizkih obratih, pri katerih ima še vedno dovolj moči in se nikakor ne počuti podhranjeno. V tem primeru ta blaga hibridna tehnologija res deluje. Motor je uglajen, tih in varčen. To je novi Fordov jackpot! Tudi sama vožnja je udobna, ampak hkrati vseeno dovolj kompaktna, da se z njo spustiš čez ovinke. Res ne vem, kaj bi sploh še lahko bilo boljše. Mogoče le to, da bi bila ta verzija na voljo tudi z avtomatskim menjalnikom, ampak zaenkrat te možnosti pri Kugi še ni.

DSC_1914

Nikoli nisem verjel, da mi bo Kuga bolj všeč od dinamičnega Focusa. Ampak kot pravijo, zarečenega kruha se največ poje. Fordu je tokrat spet uspelo in res upam, da jih na cesti vidimo čim več. Kapo dol!

Besedilo: Primož Makuc

Fotografije: Andraž Martinšek

DSC_0873

Ford Grand Tourneo Connect Active

Točno šest let je minilo, odkar so nama pri Fordu prvič izkazali zaupanje. Nostalgični spomini so še vedno sveži, ker je bil prav Grand Tourneo Connect prvi model, ki so nama ga na test zaupali pri Fordu. Že takrat je presenetil s svojo prostornostjo in prav nič drugače ni bilo tokrat. To je res pravi družinski (pol) kombi.

DSC_0880

In v tem času je Connect doživel zasluženo osvežitev zunanjosti in notranjosti. Čeprav je najbrž težko dodelati to tipično škatlasto obliko, je Fordu na sprednjem delu to res dobro uspelo. Dinamične in tudi malce agresivne linije ga naredijo bolj sodobnega. K temu najbrž pripomore tudi povsem nov paket opreme Active, ki sva ga že bolj podrobno spoznala pri mali Fiesti in Focusu. Če pogledamo celo sliko, ima Connect tokrat že kar dolgo ime.

DSC_0875

Na vseh straneh je dobil bolj robustne dodatke v temeljni barvi, kar le še dodatno poudari njegove linije. Sprednja mrežica za zajem zraka v obliki satovja je še posebej značilna za paket opreme Active. Razveselila sva se tudi ksenonskih žarometov, ki naredijo nočno vožnjo pravi užitek. Ob vsej poplavi boljših žarometov bi bila izbira halogenskih že manjši korak nazaj.

DSC_0872

Največjo prenovo je Connect doživel v notranjosti in zdaj se lahko končno postavi ob bok ostalim Fordovim modelom in tudi ostalih znamkam, ki sodijo v ta razred vozil. Že serijsko je opremljen s 6 palčnim barvnim zaslonom na dotik in SYNC3 sistemom, ki se je že večkrat izkazal za vrhunskega in enostavnega. To je bil eden glavnih elementov, ki sva ga vsa ta leta pogrešala pri tem modelu. Sicer pa to ni višek tehnološke opreme, ki jo skriva.

DSC_1200

Tudi tako veliko družinsko vozilo ima možnost aktivne pomoči pri parkiranju, kar pride še kako prav tistemu, ki na tako velikost še ni navajen. Seveda ima tudi sistem za preprečevanja naleta, nadzor mrtvega kota in vse podobne sisteme, kot ostali v tej družini. Vsakič znova se razveseliva tudi zimskega paketa, ki v takih mesecih res pride prav.

DSC_1196

Novi so tudi glavni merilniki, kjer najdemo kombinacijo digitalne in analogne tehnike. Že to je precejšen korak naprej, na polno digitalno tehniko pa bomo morali zaenkrat še malce počakati. Od paketa Titanium naprej ima serijsko že panoramsko strešno okno, skozi katerega imaš z zadnjih sedežev res čudovit razgled. Kot se za ta razred avtomobila spodobi, ima res ogrooomno odlaganih površin in skritih predalov, praktično vse kar aktivna družina potrebuje za prava doživetja.

DSC_1199

Kljub temu, da smo pri Fordu navajeni, da vedno ponujajo že večkrat nagrajene svoje litrske trivaljnike, se pri Tourneu Connect niso odločili za to pot. Na voljo je le z dizelskim EcoBlue pogonskim agregatom, ki z 1.5 litri prostornine zmore 120 KM. No, da se ne razumemo narobe, vsekakor pri taki velikosti vozila bolj pozdravljam dizelske »mišice«. V tem primeru gre res za popolno izbiro, ker zadosti vsem osnovnim družinskim zahtevam.

DSC_0870

Vožnja z njim je res udobna, kar sva opazila že pri ostalih Active modelih. Tudi Connect ima namreč višji odmik od tal, 24 mm na sprednji in 9 mm na zadnji osi. Pri Fordu ni nikoli le v šminki, ampak se vedno poglobijo tudi v samo tehniko. Na voljo je tudi z  diferencialom z mehansko omejenim zdrsom. Ta nama je prišel še kako prav na zasneženih in zaledenelih delih Nanosa. Sistem prav na takih podlagah preprečuje vrtenje pogonskih koles v prazno in omogoča boljši oprijem.

DSC_0868

Ponovno snidenje s tem modelom je bilo res prijetno in prikliče lepe spomine na pretekla druženja s Fordovimi modeli. V tem času je napredek seveda opazen in komaj čakava, kaj za nas pripravljajo v naslednjih letih. Z veseljem pozdravljava tudi elektriko!

DSC_0867

https://youtu.be/FsAvxDdJHu4

Besedilo: Primož Makuc

Fotografije: Andraž Martinšek

DSC_7485

Ford Puma ST Line mHEV

Po mnogih letih so pri Fordu obudili legendarno ime Puma, ki pa se od svoje predhodnice razlikuje že po samem namenu. Športnega coupeja je zamenjal mali križanec, ki sedaj cilja na mlade in mlade po srcu, ki cenijo nekoliko lažji vstop in izstop iz vozila, niso pa pripravljeni skleniti kompromisa pri voznih lastnostih.

DSC_7483

Paket ST Line Pumi doda športni odbijač spredaj, maska za zajem zraka pa je obrobljena s črno svetlečo plastiko, ki je pri ostalih paketih kromirana. Žarometi so v polni LED tehnologiji, dnevni LED podpis pa precej spominja na Fordovega super športnika GT-ja. K atraktivnemu izgledu dodajo tudi drugače pozicionirane meglenke, ki osvetljujejo zavoje pri nižji hitrosti.

DSC_7487

Športna platišča pripomorejo k bolj športnim voznim lastnostim in agresivnemu videzu. Obdajajo jih zaščitne obrobe, ki so tokrat v barvi karoserije. Na zadku najprej opazimo dvobarvni difuzor, ki spominja na Fiesto ST, ter enojni izpušni nastavek, ki ponuja lepo zvočno kuliso trivaljnika. Strešna linija se na zadnjem delu kupejevsko spusti in s tem Pumo še nekoliko pomladi.

DSC_7492

Notranjost nove Pume si precej elementov deli s Fiesto, med drugim že dobro poznan vmesnik SYNC 4, športno prirezan multifunkcijski volan s perforiranim usnjem in rdečimi šivi, predelom z avtomatsko klimatsko napravo ter zimskim paketom. Poleg ogrevanega volana in sedežev pri Fordu vedno vključijo tudi ogrevano vetrobransko steklo, za katerega smo najbolj hvaležni v hladnih zimskih jutrih.

DSC_4919

Materiali v notranjosti so v temnih barvah, prijetni na otip, prepleta pa se uporaba usnja in navadnega blaga. Za športni pridih poskrbijo rdeči šivi, ki jih najdemo tudi na sedežih in ročici menjalnika. Pri ST Line opremi so unikatni tudi vzorci na osrednjem delu sedežev.
DSC_4918

Največja novost so zagotovo povsem digitalni merilniki, katerih izgled se prilagaja glede na izbiro voznega profila. Na zaslonu so prikazane vse pomembne informacije za vožnjo, na voljo pa je tudi prikaz varnostne razdalje, navigacijskih napotkov in izbire radijske postaje. To je novost, ki sva jo pri Fordu nadvse pričakovala. Poleg tega se v svojem razredu ponaša tudi z inovativnim predalom MegaBox v prtljažnem prostoru. Ne le, da zagotavlja dodatnih 80 litrov prostora za shranjevanje, ima tudi vodotesno oblogo in čep za izpust tekočin, zato omogoča preprosto čiščenje z vodo. Gre za idealen prostor, kjer lahko shranite kakšne mokre ali blatne predmete. V toplih poletnih dneh pa vrečo ledu, ki bo poskrbel za ohladitev pijače.

DSC_4916

Testna Puma pod pokrovom skriva litrski trivaljnik s tehnologijo blagega hibrida pri katerem naštejemo 155 konjskih glav. Njegovo prisotnost najprej opazimo na voznikovem zaslonu, kjer se nahaja prikazovalnik porabe in proizvajanja električne energije. Sistem prek 48-voltne električne napeljave in dodatnega akumulatorja pod prtljažnim dnom ter električnega motorja pomaga klasičnemu bencinskemu motorju pri pospeševanju, napaja električne komponente in z rekuperacijo pretvarja zavorno energijo v elektriko.

DSC_7488

Kot sva že večkrat povedala, se pri Fordu še posebej potrudijo tudi pri voznih lastnostih in tudi Puma nudi ravno nasprotno od pričakovanega. Za razliko od mehkih nesamozavestnih križancev je Puma tudi po zaslugi še malenkost bolj športnega ST Line podvozja prava navihanka. Šviganje med ovinki je zelo podobno kot v Fiesti, nagibanja je malo in tudi občutek na volanu je vrhunski. In ne glede na športen podpis je še vedno založena z vsemi sodobnimi sistemi, ki poskrbijo za varno in zanesljivo vožnjo.

DSC_7491

Na račun boljših voznih lastnosti nekoliko trpi udobje, zato se morate na tej točki odločiti, ali vam je ljubša dinamična ali klasična izvedenka. Midva še vedno prisegava na bolj agilno Pumo, ki poleg kozmetičnih dodatkov ponuja tudi bolj zabavno vožnjo. Ob tem pa se sprašujeva, kaj sploh še lahko izboljšajo pri čistokrvni izvedenki ST?

Besedilo in fotografije: Andraž Martinšek