Naše zgodbe smo tokrat prenesli tudi v Fordov svet ter tako pričeli s skoraj največjim članom te družine. S svojim dolgim priimkom si skoraj zasluži naziv kakšnega plemiča oziroma vojvodine. Kljub temu, da sem vozil že Boxerja, me je dolžina Grand Tournea Connect malce plašila. Zaradi besede Grand pridobi na 40 cm in tako njegova dolžina skoraj doseže mejo petih metrov. Kmalu pa sem videl, da je bil ves strah neupravičen.
Kljub videzu ogromne ladje, je z njim prav prijetno upravljati in tako tudi manjše ulice ne predstavljajo kakšnih večjih težav. V veselje te spravi tudi 1.6 litrski dizelski motor, ki je za mešančka med dostavnim in osebnim vozilom kar poskočen. Vsaj glede na kriterije družinskih potreb.
Škatlasta zunanjost sicer res spominja na kombi, kjer pa se po oblikovanju še vedno razlikuje od ostalih tekmecev in s sprednjim delom v ta svet prinaša bolj drzen videz. Pri zadnjem delu kakšnega presežka res ne moremo pričakovati. S kakšnim difuzorjem in trapezoidnim zaključkom izpušne cevi bi izgled vozila namreč pokvarili. Precej pa celoto Tournea popestrijo 17 colska športna platišča, ki so nenavadna za ta razred vozila. Tukaj se najbrž vidi kompromis med ženo in možem, kjer slednji poseže po športnem izgledu vozila, barvo pa določi soproga.
Prijetno presenečenje je bila LED ambientalna osvetlitev notranjosti. Poleg tega pa so z žlahtno belo-modro svetlobo osvetlili tudi zadnjo registrsko tablico. Malce manj so bili inovativni pri sprednjih žarometih, kjer bi lahko odlično izkoristili lepo oblikovane smernike v žarometih. Svetilnost smernika bi lahko “potegnili” čez celotno območje oranžne črte, na žalost so jo omejili le na najbolj notranji del žarometa. Mogoče bi se lahko poslužili celo LED tehnike, kar pa bi najbrž še dodatno dvignilo samo ceno vozila. Prestiž vsekakor ni podarjen.
V prvih dneh testiranja smo ga preizkusili kot delovno vozilo in kaj kmalu spoznali, da bi bilo vse lažje brez ene vrste sedežev, bodisi sredinske ali pa zadnje. Aja, Grand Tourneo Connect ima namreč sedem sedežev. V polni “bojni” pripravljenosti tako zmanjka prostora za kakšne večje kose prtljage, v našem primeru fotografske opreme za nenavadno srečanje.
Kljub omejenemu prostoru smo vanj natovorili bencinski agregat, aparat za meglo, fotografsko opremo in štiričlansko ekipo. V primeru odstranitve sredinske klopi bi lahko bilo prostora za pravo plesišče ali pa akrobatske figure. Zanimiva bi bila tudi predelava Grand Tournea po principu prestižnega transportnega vozila v predsedniške namene, kjer lahko notranjost preurediš v luksuzno sobo.
Naša ekipa se je s Tourneom srečala z ovco v volčji preobleki. Govora je o posebnem Focusu, ki se je znašel v barvah Rally Sport. Zanimivo je to, da oba pod pokrovom skrivata enak motor. Če bi tega Focusa srečal na kakšnem parkirišču, na dizelski motor še pomislil ne bi.
Focus je v RS zunanjosti (z izjemno sprednjega ST odbijača) prava paša za oči. Zverinski zadnji del ti na cestišču do njega vlije spoštovanja. Ford se za tisto piko na i pri športnih modelih pošteno potrudi.
Ti dnevi so bili izjemno zanimivi, kjer smo se počutili kot prava tovarniška Ford ekipa, ki se za fotografiranje lepotcev v sprevodu zapelje do “eksotičnih” lokacij. No ja, v tem primeru smo se sicer zapeljali proti Igu (poglejte registrsko tablico Tournea), kjer smo uživali v naravi, Focus “RS” pa malce manj v družbi cestnih grbin.
Prvi del našega testiranja je bil res precej pester, kjer sem se na Tournea precej navadil in pri vožnji sploh ni bilo občutka o njegovi velikosti. Še več pa vam bomo razkrili v našem drugem delu, kjer smo se podali novim izzivom naproti.
Besedilo: Primož Makuc
Fotografije: Andraž Martinšek
BTS: Miha V., Domen H.
Comments
comments
