Primož, letos boš vozil Porscheja! Ob teh besedah bi se na začetku leta le smejal in skušnjavcu dejal, naj me ne draži preveč. Vse skupaj pa se je obrnilo ravno v to smer in letošnji oktober se nama je zapisal v prav posebni luči. Uresničile so se nama sanje in pobliže spoznala skoraj vse modele te prestižne znamke. Preizkusila sva jih iz prve roke, čisto zares.
Že teden dni pred dogodkom sva redno spremljala vremensko napoved, ki je bila precej klavrna. Dan pred in po dogodku sonce, na sam dan D pa dež! Ob deževnem jutru sva se z rahlo kislim obrazom odpravila do izhodiščne točke, kjer se je po samem čudežu začelo jasniti. Pogled na testno floto je bil neprecenljiv. Kljub jasnemu vremenu sva sicer doživela grmenje, ki ni prišlo iz neba. Lahko rečem, da gre za grmenje, ki hitro dvigne raven adrenalina in prikliče notranje veselje. Veselje, ki ga včasih težko opišemo z besedami.
Na prvi točki dnevnega reda je bila uradna predstavitev dogodka z največjim poudarkom na sami varnosti. Porsche inštruktorja sta nam prikazala pravilen sedalni položaj v športnem avtomobilu kot je Porsche. Vsem sta odsvetovala položaj Italjanskega ljubimca in zajčka ter s tem spravila v smeh vse ostale.
Če na hitro povzamemo njihove besede, je ključnega pomena, da je sedež na najnižnji točki. Ob iztegu rok se mora zapestje dotikati zgornjega volanskega obroča, naklon rok in nog pa naj bo okrog 40 stopnij, pri tem pa se morajo ramena še vedno dotikati sedeža. Pritisk na stopalke mora biti konstanten, pri tem pa se telo ne sme odrivati. Inštruktor je poudaril, da gre tukaj za “perseessä”. Pravi, da je finski izraz, kjer se dinamično vožnjo in obnašanje vozila občuti preko zadnjice. Perse v finščini res pomeni rit!
Razdeljeni smo bili v dve skupni, vsaka skupina pa je imela veliko večino Porsche modelov v različnih izvedbah. Našo skupino so tako sestavljali Porsche 718 Boxster S, 911 Carrera 4 GTS, Panamera Turbo in Macan Turbo s Performance paketom. Pred dogodkom sva z Andražem ugibala, katerega bova sploh lahko vozila, nikakor pa nisva pričakovala, da bova lahko spoznala prav vse te modele.
Skupaj premorejo 1.790 konjskih moči, prav vsak od njih pa do 100 km/h pospeši v manj kot petih sekundah. Rekorderka med njimi je zagotovo Panamera Turbo, ki za ta izziv potrebuje le 3,8 sekunde. Ko govorimo o takih številkah, govorimo tudi o strahospoštovanju, ki pri vožnji tako močnih avtomobilov mora biti prisotno, vsaj v mali meri. Naše doživetje sva z Andražem pričela kar pri najbolj udobnem in hkrati najomočnejšim prisotnim modelom, Panamera Turbo.
Če bi se Panamera lahko izražala v besedah, bi nama najbrž sporočila nekaj takega: “Fanta, vse kar sta doživela do danes ni bilo nič. Če ne verjameta, preizkusita”. Panamera ni le poslovna limuzina, ki poskrbi za umirjene sestanke. Kar hitro se lahko prelevi v pravo športnico. Prilagodljivo podvozje dovoli spremembo trdote vzmetenja in samo oddaljenost od tal.
Preizkusili smo novi Porschejev 8-stopenjski dvosklopčni menjalnik (PDK). Za športne užitke poskrbijo prestave od 1 do 6, medtem ko sta sedma in osma namenjeni avtocestni vožnji, kjer z nižjimi obrati poskrbijo za umirjeno in udobno vožnjo. Lahko ugibate, katere prestave so nama bile najbolj všeč v kombinaciji s tipko za vklop športnega izpušnega sistema. Slednji poskrbi za stalno pokanje, tudi takrat ko tega ne želiš namerno. Nasmeh do ušes, kaj pa drugega.
Naslednji na našem sporedu se je znašel Macan Turbo, ki je v sebi skrival še paket presenečenja. Opremljen je s paketom Performance, ki 400 vrancem priskoči na pomoč še 40. Močnejši ali bolje rečeno glasnejši izpušni sistem se čudovito poda agresivni zunanjosti. Z Macanom Turbo sva se srečala že leta 2014, ko so ga predstavili javnosti. Skoraj pozabljena čustva so tako znova privrela na dan. Macan je le še potrdil, da gre za malega športnega terenca, ki zmore tudi naloge velikih.
Po Macanu je na svoj račun prišel Andraž, ki zadnji dve leti sanja le še o modelu 718, pa naj bo to Cayman ali Boxster. Pri nas smo imela Boxsterja in tako so Andraža ves čas srbeli prsti, da bi snel platneno streho. Priznam, da bi si tudi sam želel malce vetriča v laseh. Konec koncev je bilo sonce in tako bi bila izkušnja še bolj pristna. Po nekaj minutah je že iskal gumb za grmenje izpuha, ki je bil že v osnovi precej divji. Boxster in Cayman sta pisana na kožo tistim, ki se radi podijo po ovinkih. S sredinsko postavitvijo motorja in kratko medosno razdaljo je pravi mali vragec.
Za veliki finale sva tako poskrbela s Porschejem vseh Porschejev. Model 911 Carerra 4 GTS se mi je zapisal globoko v srce. Kljub temu, da ni bil med najhitrejšimi ali najmočnejšimi, me še vedno preseneča s svojo obliko. V glavi že slišimi glasove drugih: “Pa saj je že vsa leta isti”. Gre za zaščitno obliko, ki vsako leto še vedno osupne nešteto število ljudi. In tudi midva z Andražem spadava mednje. Pogon na vsa štiri kolesa pripomore k hitremu in varnemu pospeševanju, športno podvozje in “dvocevka” pa za vse ostalo.
Z Andražem sva bila zadeta, zadeta od Porscheja. Doživela sva nekaj nepozabnega, nekaj kar je res težko opisati z besedami. Gre za tiste otroške sanje, ko svoje sanjske jeklene zverinice ne gledaš le na posterju ampak dejansko sediš za volanom te legendarne znamke. Porschejev prestiž se je dotaknil tudi naju in tega ne bova pozabila nikoli. Živela sva sanje, katerih posledice čutiva še danes.
Besedilo: Primož Makuc
Fotografije: Andraž Martinšek
