Prenovljena Mazda3 se po naših cestah podi že kar nekaj časa. Doživela je manjšo lepotno operacijo, ki jo naredi še bolj prikupno. S tem modelom smo tako pri nas obkljukali kar nekaj praznih kvadratkov, ki smo jih želeli preveriti. Pri trojki smo do danes preizkusili najmočnejšega dizla in tudi bencinarja. Čas je bil za spremembo, ki v sebi skriva 1.5 litrski bencinski agregat brez pomoči turbopuhala.
In ker smo spet pri Mazdi, res ne moremo brez naših gora. Zapeljali smo se po že znani trasi vse tja do Loga pod Mangartom. Tam se odpre najlepši razgled na okoliško gorovje. Že kar nekaj časa nazaj je to vasico doletela kar huda naravna nesreča, ki ni zbrisala vaškega utripa. Od tam smo se povzpeli do prelaza Predel, kjer pa nismo zavili na Mangartsko sedlo.
Mazda je doživela kozmetične spremembe, ki so jo vrnile v mladostniška leta. Tega ne vzemite preveč resno, ker neukemu očesu najbrž ne bodo hitro vidne. Sprednjo masko so dodelali do te mere, da se linija luči lepo nadaljuje v centralni del maske. Na podoben način so se lotili tudi smernika in uporabili meglenko, ki jo najdemo tudi pri ostalih Mazdinih modelih.
Čisto desetko si je zaslužila na zadnjem delu, kjer so občutno zmanjšali območje črne plastike. Zadnji difuzor je tako precej lepši in poudari trojkino linijo. Priznam, da z večjim barvnim deležem deluje elegantno.
Ob prihodu na mejni prehod Predel vas čaka še poslednji spust do naše končne destiancije. Tokrat smo si oči odpočili na Rabeljskem jezeru, kjer ni bilo žive duše. Popolno nasprotje poletju. Meni je bolj znana slika, ko sta jezero in njegova okolica polna kopalcev, stoječih veslačev (SUP) in “martinčkov”. Sicer pa se za vsak letni čas najde nekaj in za sprostitev v tišini res ni boljšega trenutka.
Največ pohval si Mazdini oblikovalci zaslužijo pri trojkini notranjosti. Spremenili so tisto, kar je najbolj bodlo v oči. Volan. Ta je zdaj pri vseh modelih enak in pri Mazdi ni več grdega račka. Modernizacijo so dosegli še pri parkirni zavori, ki je tudi pri Mazdi3 na novo električna. Ročne parkirne zavore bodo najbrž res izumrle.
Skrita želja je bilo spoznavanje Mazde z opremo Challenge. Boste rekli, da sem trčen. Res je, da je Revolution Top tista najboljša, na vrhu lestvice. Vseeno pa Challenge ponuja ogromno. Izkazalo se je, da je funkcija prostoročnega telefoniranja že nujna zadeva. Parkirni senzorji zagotovo olajšajo parkiranje v nakupovalnih središčih, garažnih hišah pa tudi drugje. O avtomatski klimatski napravi in USB priključku mi je že skoraj smešno razpravljati. Uf, pa skoraj bi pozabil na tempomat. Čarovnija, brez katere dandanes ne moremo več. To je standard, ki smo ga postavili potrošniki in vse to Challenge ponuja.
K srcu nam je prirasla tudi poraba tega 1.5 litrskega bencinarja. Povprečje se je gibalo okrog 5,5 l/100km, kar je brez pomoči turbopuhala že skoraj zavidljiva številka. Zagotovo lahko naše številke še izboljšate in tudi malce pokvarite. Vse je odvisno od težke noge in umirjenosti voznika.
Za lepo preživet dan ne rabite veliko. Če ste navdušenci nad avtomobili, na kup naberete prijatelje in se z njimi odpeljete na kraj kjer še niste bili. Odkrivanje lepot narave je tako še bolj pristno. Mi smo se z Mazdo3 zapeljali do Rabeljskega jezera. Vsekakor priporočamo, da počakate na barve sončnega zahoda.
Besedilo: Primož Makuc
Fotografije: Andraž Martinšek