Naš drugi del izleta je bil namenjen predvsem sprostitvi ter uživanju. Kljub slabši vremenski napovedi tistega dne smo se skupaj odpravili do samega repa naše prelepe kokoške. Na poti smo se tako še bližje spoznali s funkcionalno notranjostjo Grand Tournea ter spoznavali vozne lastnosti.
Bolj ko smo se bližali končni destinaciji, lepše je bilo vreme in tako tudi naše počutje. Fordov mini dostavnik ima resnično ogromno prostora, saj poskrbi za udobje vseh potnikov. Seveda pa v vožnji ne uživajo le potniki, ampak tudi voznik. Stanje v “pilotski” kabini je sproščujoče, kar ti omogočajo udobni sedeži ter odličen pogled skozi vetrobransko steklo.
Kljub temu, da gre za dostavno generacijo multimedijskega sistema SYNC, je vseeno dovolj sposobno za vse osnove želje, ki jih potrebuje celotna družina. Že nekaj časa sem zagovornik, da sta najbolj potrebna ravno prostoročno telefoniranje in USB priključek. Vse ostalo je drugotnega pomena. Seveda to ni vse, kar premore naš prostornež. Za lažje upravljanje so tukaj še parkirni senzorji in vzvratna kamera, ki je priročno skrita v notranjem vzvratnem ogledalu.
Malce privajanja je bilo potrebnega le na področju volanskega obroča, kjer so funkcije tempomata namestili v spodnji del volana. V sklop tega glavnega voznikovega dela lahko štejemo še nežno modre merilnike hitrosti in števila obratov. Ob kakšnih prometnih zamaških te lahko nežna barva še kako pomiri.
Za tisto pravo družinsko vožnjo je tukaj še višje nameščen šestopenjski ročni menjalnik. Kljub temu, da smo ponavadi mladi bolj nori na športne avtomobile, je taka sprememba vedno dobrodošla. Le tako lahko spoznaš tisti pravi svet družinskih avtomobilov. Za kompromis med športno in družinsko “kočijo” pa je tukaj še vedno karavanska oblika.
Ob prihodu v Kranjsko Goro nas je čakalo dvojno presenečenje. Najprej nas je presenetilo sončno vreme, ki je res lepo obsijalo okoliške vrhove. Že to je bil znak za čudovit dan. Kmalu zatem nas je presenetila izjava zaposlenega na bencinski črpalki. V Kranjski Gori nimajo avtopralnice, prva najbližja je namreč na Jesenicah. To je glavni razlog, da zlati Tourneo ni najbolj čist.
Od tam smo pot nadaljevali do planiške velikanke, kjer smo kmalu presedlali na sanke. Brez skrbi, nismo se spustili po doskočišču, ampak smo se najprej peš odpravili proti planinskemu domu Tamar. Med potjo smo bili priča številnim snežnim plazovom, ki pa so bili precej oddaljeni in niso predstavljali večje nevarnosti. Od planinskega doma smo se s sankami spustili nazaj proti prenovljeni letalnici bratov Gorišek, kjer je Peter Prevc 20. marca postavil rekord z 248,5 m.
Kljub temu, da je bila pot nazaj razdeljena v več krajših spustov, smo se prijetno zabavaili in bili priča tudi nekaterim padcem iz sank. Ja, hitrost je bila očitno previsoka, poleg tega pa je bila sama “proga” že malce zdelana.
Vsega lepega je enkrat konec in tako je sledil povratek proti domu. Grand Tourneo Connect ni navadno družinsko vozilo in je lahko prav zabaven tudi na ovinkasti cesti. Vsekakor ga ne moremo primerjati z bolj športnim Focusom. Včasih so večja družinska vozila veljala za bolj lena in pusta, kar pa se je s časom resnično spremenilo. S povprečno porabo okrog 6,0 l/100km popolnoma zadovolji vse uporabnike.
Pri nočni vožnji sem pogrešal ksenonske žaromete, na katere se voznik (pre)hitro navadi. Še dobro, da pri ovinkih na pomoč priskočijo meglenke. Tako je prihod v zavoj precej bolj varen, še posebej v primeru padajočega kamenja na cestišče.
S Tourneom smo na naših izletih resnično uživali, za tisto pravo doživetje pa smo s planiranjem poti poskrbeli kar sami. Če še vedno iščete pravo pot do zaslužka, vam priporočamo odprtje manjkajoče avtopralnice v Kranjski Gori. Mi vas s Fordom definitivno obiščemo.
Besedilo: Primož Makuc
Fotografije: Andraž Martinšek
Fotografije: Andraž Martinšek
