Škoda je javnost prvič bolj resno presenetila takrat, ko so na trg lansirali povsem novo Scalo. Namignila je, da se bliža nek val svežine in tudi novo, bolj prefinjeno obdobje za to znamko. In tudi pri novi Octavii so zgodbo res zapeljali v pravo smer. Če so bili pri prejšnjih generacijah malce izgubljeni, so tokrat zadeli v sredino. Se samo spomnete deljenih žarometov, ki jih je Octavia dobila par let nazaj? No, tega nova seveda nima več.
Pri zunanjih linijah si končno lahko rečemo, ja, to je to! Octavia nima več tipične škatlaste oblike in je iz vseh zornih kotov precej bolj dinamična z ostrimi linijami. Nova sprednja mreža hladnilnika je vizualno malce večja, v oči pa najbolj pade nova oblika polnih LED žarometov. Ti so najbrž največji “krivec” za estetski izgled nove Octavie. Za matrične žaromete je sicer potrebno doplačati, medtem ko so navadne LED luči zdaj že serijske. V LED tehniki so tudi sprednje meglenke, pohvalno.
Na zadnjem delu je bolj kot Scali še najbolj podobna premijskemu Superbu, ki je od Octavie daljši za 17 cm. Seveda so tudi zadnje luči v led tehniki in s precej zašiljenimi robovi. Octavia prvič v svoji zgodovini nima več zadnjih “pravokotnih” luči. Za bolj optimalen prtljažni prostor poskrbi še streha, ki se začne spuščati kasneje, kot pri koncernskem rivalu. Volumen prtljažnega prostora je namreč kar 640 litrov, to je 30 litrov več kot prejšnja generacija.
Testna se skriva pod paketom opreme Ambition, ki predstavlja srednji rang opreme in v grobem zajema prav vse, kar na splošno potrebujemo vsi. Predvidevam tudi, da bo največ kupcev izbralo ta paket opreme, preostali pa enega višje (Style). Je pa tudi zanimivo, da vseh pogonskih agregatov ne moreš dobiti v vsakem nivoju opreme. Na preizkušnji sva imela namreč dizelskega dvolitraša (115 KM) s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, kjer je Ambition najvišji paket opreme, ki ga lahko izberete. V “notranjo politiko” se ne bom spuščal, verjamem pa, da bo vsak našel nekaj za svoj okus.
Notranjost nove Octavie se je seveda korenito spremenila. Tako kot “žlahta” je tudi sama pridobila na bolj digitalni notranjosti. Analognih merilnikov ni več in za to potezo smo res veseli, ker Škodini merilniki v preteklosti niso bili ravno oblikovni presežek. Volanski obroč je po novem dvokraki in zelo prefinjen. Tudi reliefno je precej dodelan, kjer srebrna vrtljiva gumba res izstopata. Na voljo je seveda tudi trokraki volan, ki pa ga sploh nisem pogrešal. Všeč mi je, da je Octavia vseeno ohranila nekaj več fizičnih gumbov pod multimedijskim zaslonom na dotik kot sorodna Golf in Leon. Vseeno je lepo in tudi varno imeti bližnjice do ključnih elementov, ki jih voznik najpogosteje potrebuje.
Pohvalo si zasluži tudi pri bolj pestri izbiri materialov, kjer je viden najlepši prehod ravno na armaturni plošči. Octavia ni več pusta in se tudi z dodelano kabino brez težav kosa z ostalimi. Z vidika vzdrževanja ali bolje rečeno čiščenja, je izbira materialov res hvaležna, saj je delež črne sijaj plastike res minimalen. Trde plastike je res malo in tukaj se vidi, da so se pri Škodi res potrudili. Ena mala posebnost so tudi posebne notranje kljuke za odpiranje vrat.
Prostora je, kot se za karavansko izvedenko spodobi, dovolj. Octavia že vrsto let spada v bolj družinsko usmerjeno področje in tudi nekatere prostorske rešitve kažejo na to. Medtem ko ima večji deleže avtombilov možen izklop pomika zadnjih stekel v celoti, lahko to pri Octavii poljubno izbereš za eno ali drugo stran. Odlagalne površine v vratih so velike in tudi obložene s tekstilom. Tako so se izognili nadležnemu zvoku drsajoče plastike. Na hrbtni strani sedeža sta dva žepa, večji in manjši, ki je posebej namenjen pametnih telefonom. In seveda še skriti predal v voznikovih vratih, kjer se nahaja zložljiv manjši dežnik. Na tem področju je Škoda res nekaj posebnega.
Pri voznih lastnostih pa je pričakovano bolj udobna in prijazna družinam. Za premagovanje avtocestnih razdalj je sicer popolna in bi v opremo dodali le še radarski tempomat. Pri vožnji na ovinkasti cesti se zadeva malce spremeni in seveda mehko podvozje ni več tista prava izbira. Vseeno so to pri Škodi rešili na eleganten način in pri doplačilu nekaj čez 100 € dobite športno podvozje. Bolj zahtevne duše bodo sicer zagotovo pograbile po DCC-ju ali bolj domače – sistem dinamičnega uravnavanja podvozja, ki glede na vozno dinamiko prilagaja vzmetenje in krmiljenje.
Točke si nabira tudi pri porabi, ki se je vedno gibala okrog 4,3 litrov na 100 kilometrov. Številke bi bile zagotovo nižje, če bi prakticirala kakšno bolj eko vožnjo, ampak to morda kdaj drugič. Presenečena sva bila nad odzivnostjo motorja, ki je v primerjavi z 1.6 litrskim dizelskim neprimerljivo boljša. Slednjega namreč ni več v ponudbi in pri dizlu lahko izbirate le med 150 KM z DSG menjalnikom ali 115 KM ročnim menjalnikom. Obe opciji sta vrhunski, vsaka na svoj način. Octavia ima tukaj še eno prednost in sicer ta, da je na voljo tudi s pogonom na vsa štiri kolesa, vendar le v izvedbi RS.
Kljub temu, da sva imela za Octavio postavljena visoka pričakovanja, ta ni razočarala. Oblikovne in tehnološke spremembe so ji dale novega zagona in ne bom se čudil, če jih bo na cesti vedno več. Če povsem navadna, naju je na nek svoj način res prevzela in samo predstavljava si lahko, kakšno presenečenje v sebi skriva nabrita RS-ka.
Besedilo: Primož Makuc
Fotografije: Andraž Martinšek
