Combo na tržišču sicer ni novost, je pa doživel korenito spremembo, ki ga bo zagotovo popeljala med številne kupce. Od ostalih konkurentov skupine PSA, med katere po novem spada tudi Opel, se razlikuje predvsem na sprednjem delu. Imela sva ta privilegij, da sva lahko preizkusila družinsko in tovorno različico, pri katerih so pogonski agregati povsem enaki.
Obe različici Comba (Life in Van/Furgon) sta po zunanjih elementih dokaj enakovredni. Od daleč ju hitro prepoznamo po veliki maski in značilnem LED svetlobnem podpisu, ki si ga delita s paradno Insignio ter člani družine X. Zadnji del je še najbolj podoben ostalim konkurentom združene skupine, česar jim ne gre zameriti. Najtežje je prikazati inovacijo na dostavnih vozilih, kjer je zadnji del povsem odrezan. Za nameček pa mora ostati še čimbolj funkcionalen.
Oba lahko dobite v podaljšani različici in tako sva imela na testu oba. Pri tovornem se to izkaže na ogromnem prostoru, kamor se lahko naloži kar dve euro paleti v skupni teži 900 kg. To sva tudi preizkusila in dokazala, da je možno, čeprav gre pri koloteku za milimetre. Pri podaljšani potniški verziji lahko število sedežev ob doplačilu povečate na 7, kar je dobra rešitev za kakšne večje družine. Obe različici ponujata res ogromno možnosti konfiguracij.
Notranjost je doživela kar prijetno spremembo in povsem pomladila ta model. Na sredini armaturne plošče se bohoti velik zaslon na dotik, preko katerega se upravlja z vsemi elementi, ki ti vsaj delno olajšajo vožnjo. Poleg bluetooth povezave, navigacije in radia si lahko preko CarPlay/Android Auto aplikacije preslikate pametni telefon, kjer uporabljate določene aplikcije, ki so shranjene na njem. Malce graje si zasluži le plastična notranjost, ki je na trenutke res pusta. Volanski obroč so si sposodili iz ostalih modelov in za to sva zelo hvaležna. Oplova Insignia nama je ostala v lepem spominu in zato je kanček podobnosti lepo videti.
Glavni adut obeh verzij so zagotovo odlagalne površina ali bolje rečeno skrivališča, ki jih res ne zmanjka. Te so na vseh straneh avtomobila in tudi na stropu. Za vsakdanje obhode, ki so bolj družinske narave, je Combo Life boljša izbira. Zgodilo se je namreč, da sem se v trgovino odpravil s tovornim in žal nisem kupil za dve paleti živil. Šlo je za manjši nakup in pri tem sem hlebec kruha pospravil kar v predal na armaturni plošči. Nauk zgodbe? Prostora je dovolj za vsako drobnarijo.
Družinski rdečko je bil opremljen tudi s številnimi sistemi kot so branje prometnih znakov, opozorilo za nenamerno prečkanje voznega pasu in samodejni preklop med dolgimi/zasenčenimi lučmi. Parkirni senzorji zagotovo oljašajo manevriranje na ozkih parkirnih prostorih. Ti so zlata vredni predvsem pri tovorni različici, kjer ni bilo zadnjih stekel. Pohvale vreden je tudi visok sedalni položaj in ogromna stranska ogledala, ki omogočajo dober vzvratni pogled.
Vozne lastnosti so povsem običajne za enoprostrosko vozilo. Udobna in spočita vožnja sta glavna aduta na tem področju. Najbolj presenetljiv je 1.5 litrski dizelski motor s 130 KM, ki se je izkazal za izredno poskočnega in hkrati tudi varčnega. Povprečna kombinirana poraba se je gibala okrog 5 litrov, kar je za “škatlasto” obliko avtomobila odlična številka. Poskočnost je do boljšega izraza prišla ob praznem tovornem Combu, ki je za slabih 200 kg lažji od družinskega (Life).
Combo Life in Van sta poskrbela za dobro prvo srečanje. Z Andražem sva na hitro pridobila vpogled v družinam priljubljeno obliko avtomobila. Omogoča praktičnost/prostornost, varčnost in cenovno sprejemljivost. To so zagotovo glavni razlogi za nakup avtomobila tega razreda. Z modelom Combo boste na cestah zagotovo izstopali.
Besedilo: Primož Makuc
Fotografije: Andraž Martinšek
