Srečanja s štirikolesno gnanimi avtomobili bi lahko z Andražem najbrž preštela na prste ene roke. Velik delež terenskih vozil zaradi naših (ne)potreb tako ali tako nima več pogona na vsa štiri kolesa. No, srečanje s Fordovim poltovornjakom pa je bilo za naju nekaj novega. Aja, morda je bolje, če ga označim z besedo pickup, kar je precej bolj ameriško. Na najino srečo tokrat ne gre za navadnega Rangerja, temveč gre za razstavno vozilo podjetja Bullbars.si, ki se ukvarja z dodelavami terenskih, dostavnih, tovornih in specialnih vozil. Slednja so policijska, reševalna, vojaška in gasilska vozila. Njihove reference so res bogate.
Pickup je opremljen z vsemi elementi, ki jih premore naša domišljija. Ranger je sicer že sam po sebi precej atraktivno vozilo, ker jih na naših cestah ni ravno veliko. Najbrž bi jih največ našli ravno v garažah gasilcev. Že to je razlog, da bo ta pošast na cesti prava atrakcija. Že po nekaj urah se je za Rangerjem oziralo mlado in staro. Upam si celo staviti, da bi Bullbarsova pošast požela več pozornosti od kakšnega Porscheja, če bi šlo za direktno soočenje.
Najbolje prodajan evropski poltovornjak se ponaša s številnimi elementi, ki njegovo zunanjost naredi nekaj posebnega. Od navadnega je malce dvignjen, obut pa je v robustne All-Terain pnevmatike. Za boljši izgled ga krasijo tudi posebna platišča, s pomočjo distančnikov pa položaj koles pridobi na širini avtomobila.
Za dodatno zaščito pri terenskih izzivih so poskrbeli z aluminijasto zaščito motorja v debelini 6 mm. V bočne stopnice so vgradili oranžne “lučke”, ki ob večernih urah res lepo osvetlijo tla za brezskrbno vstopanje in izstopanje. Če ste bolj romantične duše, lahko to izkoristite tudi sebi v prid. Da ne boste gledali čudno, Bullbarsov Ranger je ukradel pogled marsikaterega dekleta.
Bistvo dodelav so zagotovo cevne zaščite iz nerjavnega jekla ali bolje znano INOX. Te najdemo na sprednjem delu vozila, kjer so vgradili tudi električni vitel, na zadnjem delu pa je poleg zaščitne cevi tudi vlečna kljuka. Ranger se res ponaša z vso njihovo opremo, kar je vidno tudi z njihovim roll-barom na kesonu vozila. Tega so še dodatno opremili z aluminijastim rolojem, zadnja vrata pa dogradili s hidravličnim amortizerjem, kar omogoča varno odpiranje, brez nenadnega padca vrat.
Otroške sanje sva najbrž podoživela z vso dodatno razsvetljavo, ki jo ponujajo britanske luči Lazer. Mnogi se najbrž sprašujete, kaj za ena “firma” je to? Najbrž ste že slišali za prestižno prvenstvo WRC. Njihove luči namreč razsvetljujejo pot mnogim dirkalnikom, vključno Fiesti WRC, ekipi M-Sporta. Če ti jo uspe unčiti ti menda dobavijo novo. Zanimivo garancijsko zagotovilo.
V osnovi Ranger sploh nima tako slabega paketa opreme. Osnovna oprema, pri kateri se začne prodaja Rangerja je XL, ta pa je imel XLT, ki je tudi bistvo vsega kar potrebuješ. No, če nisi preveč razvajen. Ne bom preveč nakladal kaj ima in kaj bi še dodal. Če na hitro povzamem, ima tempomat, osnovni multimedijski sistem SYNC in klimatsko napravo. Dodal bi le vzvratno kamero, ker se dolžine ne navadiš tako hitro kot bi želel. Seveda ima tudi druge “posladke”, ki pa pri taki zverini izgubijo svojo vrednost.
Z Andražem naju je bolj zanimal vrtljivi gumb pri menjalniku. Tam so bile zapisane te magične oznake, zaradi katerih bi si hitro premislil in ob naslednjem nakupu izbral Rangerja. V osnovi ga poganja zadnji par koles, kar omogoči precejšen delež zabave na makadamskih površinah. “Point” Rangerja pa je definitivno v zbirnem štirikolesnem pogonu za vse terene. Visoko razmerje štirikolesnega pogona (4H) se uporablja za slabo urejena cestišča in blatne poti ter nizko razmerje (4L) za izjemno zahteven teren.
Vem da so to le najine velike oči, vendar bi se z lahkoto navadila na štirikolesni pogon. Večkrat slišimo, da za 3x letno ne rabimo štirikolesnega pogona. Hja, če bi ga imel, bi ga najbrž tudi večkrat uporabil, tudi na takih terenih kot sva podila tega Rangerja. Res bi bila škoda, če bi se na njem nabiral prah. Reduktor in štirikolesni pogon poskrbi za drugo dimenzijo zabave, kot sva je navajena z Andražem. Strinjava se, da ob vožnji take pošasti ne smeš imeti ravno prevelikih ambicij. Zmore ogromno, ni pa vsemogočen.
Vožnja Rangerja je kot vožnja dostavnika, vendar mnogo bolj zabavna. Visok sedalni položaj omogoča kraljevsko počutje, cestne luknje požira kot za zabavo. Pričakoval sem, da bo na ovinkasti cesti precej nagibanja, vendar me je res prijetno presenetil. Obnašanje poltovornjaka je bilo civilizirano, dokler ni zagledal njemu najljubšega poligona. Na ogromnih peščenih površinah Ranger pokaže prave barve in voznika hitro spravi v dobro voljo. No, pa tudi vse ostale, ki opazujejo plezanje po peščenih kupih.
Vikend zabave z Rangerjem je močno zaznamoval najin začetek leta. Podjetje Bullbars.si je poltovornjak vrhunsko opremilo in Fordovega Rangerja pokazalo v popolnoma drugi luči. Gre za pošast, ki je kos vsaki nalogi in brez težav vidim, zakaj se za njega odloči velika večina gasilskih društev. Zdaj pa iščeva naslednji izziv.
Besedilo: Primož Makuc
Fotografije: Andraž Martinšek
