Zgodba poltovornjakov, kot jih imenujejo čez ta veliko “lužo”, nama je že malce znana. Pred leti sva namreč svoje izkušnje z Rangerjem že nabirala pri Bullbarsih iz Trzina. V letošnjem poletju pa so nama pri Fordu rekli: “fanta, tole mašino pa res morata preizkusiti”. In sva ga! Kmalu zatem se nama je porajalo vprašanje: kakšne izzive se lahko postavi avtomobilu, ki zmore mnogo več kot običjani, s katerimi imava največ opravka? In večer pred prevzemom se nama je začelo v glavi kar bliskati, vsi dnevi so bili zapolnjeni in Ranger pri nama ni imel počitka.
Gre namreč za Rangerja z najvišjim paketom opreme Wildtrak (če iz boja odstranimo Raptorja), ki je nekaj časa nazaj doživel blagi “facelift”. Spremenili so sprednji spodnji del in spremenili izgled LED meglenke in okrasnih obrob. Za varnejšo vožnjo v nočnem času zdaj poskrbijo ksenonski žarometi. Siva plastična maska pred hladnilinkom motorja ima po novem po sredini dve letvici in v isti barvni kombinaciji so tudi ohišji zunanjih ogledal ter zadnji odbijač.
Oblikovalci poltovornjakov imajo podobno kot pri dostavnikih največ težav ravno na zadnjem delu. Tukaj so spremembe izredno težke in prav veliko manevrska prostora na žalost nimajo. Pri zadnjih lučeh so enostavno omejeni na tisto majhno površino ob vratih in potem je zgodba zaključena. Ker pa gre pri takem razredu avtomobilov bolj za uporabnost, se kupci teh vozil z oblikovnimi potezami najbrž ne ukvarjajo prav preveč.
Ta Ranger ima dvojno kabino, kar pomeni, da je v njem ogromno prostora za pet ljudi, v “prtljažniku” in spet ogromno prostora za prtljago. Je avto, ki te preseneti na vsakem koraku in brez težav lahko rečem, da je to popolna izbira za vse avanturistične duše, ki ne iščejo zavetja v hotelih, ampak se raje zapodijo v kakšno “gmajno” in svojo lakoto potešijo na ognjišču. Za marsikoga sem najbrž opisal sanjski zaključek poletnega dne, vsak od nas pa ima seveda svoje želje.
V notranjosti so še malce izboljšali materiale, ki so še vedno dovolj robustni za kakšno bolj delavsko verzijo tega korenjaka. V oči pade na otip mehka armaturna plošča s kontrastnimi šivi, taki kot jih najdemo na delno usnjenih sedežih. Od navadnih avtomobilov se Ranger razlikuje tudi po številu kljuk, za katere se lahko primemo pri kakšni bolj terenski vrožnji. Tukaj jih dodatno najdemo še na sredini A stebričkov. Ker pa Ranger ne zaostaja za ostalimi, je tudi ta opremljen s številnimi pripomočki, ki vozniku lajšajo vožnjo.
Pri daljših relacijskih vožnjah je najboljša izbira prav prilagodljiv tempomat v kombinaciji z novim desetstopenjskim avtomatskim menjalnikom. Ta poskrbi za nižjo porabo pri kakšnih avtocestnih izzivih, kjer lahko hitro zmanjša število obratov motorja. Če na dolžino Rangerja nisi prav navajen, je zadnja kamera ob složni pomoči parkirnih senzorjev enostavno nepogrešljiva. Prav s kamero se morda navadiš kako dolgo rit sploh imaš ob manevriranju na parkirnih prostorih. In ja, uporabil sem množino, ker v večini primerov en parkirni prostor za Rangerja ni dovolj.
Povsem druga zgodba je vožnja in njeno doživetje. Če bi se na cesti znašel s Focusom ST ali mišičastim Mustang, bi se vsi za mano najraje “igrali” lopove in žandarje. Pri Rangerju tega ne doživiš, ker zaradi svoje velikosti in oddaljenosti od tal v drugih vzbuja neko spoštovanje ali bolje rečeno strah. Z Rangerjem sva na trenutke uživala skoraj bolj kot s kakšnim drugim Fordovim Performance modelom. Ne glejte naju čudno, ampak občutki s takim strojem so nekaj neverjetnega.
Bistvena novost prenovljenega Rangerja se skriva pod pokrovom, kjer po novem najdemo 2 litrski dizelski pogonski agregat z dvema turbinama. Ta je nadomestil prejšnjega s 3,2 litri prostornine, pridobil pa je tudi na moči. Novi zmore kar 213 KM (13 KM več od starega) in 500 Nm navora. Z novim dvolitrskim motorjem boste imeli manjše stroške pri cestnini, zavarovanju in posledično tudi vzdrževanju. Da gre res za pravi delovni stroj, ga podprejo tudi številke o njegovi delovni zmogljivosti. Keson ima nosilnost 1 tone, vleče lahko do 3,5 tone in brez težav premaguje vodo do globine 80 cm. Sicer nerad pišem o številkah, ampak Ranger si je to zaslužil.
Ranger kakšnih posebnih voznih profilov nima in se pozna, da je tiste ta prave “stare šole”. Pozna le normalno vožnjo in ekstremne razmere, v katerih se sam še najbolje znajde. Z vrtljivim gumbom lahko izbira med nizkim in visokim prestavnim razmerjem štirikolesnega pogona, v osnovi pa se poganja kar na zadnji par koles. In prav to je lahko na trenutke presneto zabavno. Na zahtevnih terenih ti pri spuščanju po strmini pomaga še asistenca za nadzor spusta in tako ne obremenjuješ zavor po nepotrebnem. Sam sem se že udeležil delavnice terenske vožnje in nekaj podobnega priporočam vsakmur, ki se želi bolje spoznati z zmogljivostjo pravih terenskih vozil. Na začetku vsi mislimo da nekaj znamo, ampak šele po zaključenem tečaju ali delavnici opazimo, da smo se presneto motili.
Prenovljeni Ranger je pri nama pustil res hud pečat. Kljub temu, da sva že od nekaj zaprisežena malim športnim avtomobilov (kot je bratski Focus ali Fiesta), se je Fordov pickup izkazal za težkega konkurenta. Občutki, ki jih doživiš v takem avtomobilu, se ne morejo kosati z navadnimi avtomobili. Ranger je tvoj najboljši prijatelj v težkih delovnih razmerah, živahnem družinskem življenju in brezskrbnem načrtovanju izletov na najbolj odročne lokacije. Ranger je avto, ki si ga praktično vsi želimo, a se to bojimo priznati.
Besedilo: Primož Makuc
Fotografije: Andraž Martinšek
